»Zamikanje razglednic iz skupnega nezavednega, okamnela stanja človeštva, trans, ki se umiri v ritem, brezbrižno zaporedje. Protibolečinske tablete, ki se zdrobijo v ples, vzvišena, dvojna osamljenost neprimerljivega. Neprekinjen naval nemira, ki zasužnjuje telo v njegovem obrednem teku.«

»Se mi zdi, da gre predstava v tem, da se združita ta dva pola.«

»Po mojem mnenju se ne sovražijo, obstajajo pa pomembne razlike med njimi, v tem primeru razredne, kulturne razlike med človekoma, ki prihajata iz iste države, izmišljene oziroma ne natančno določene vzhodnoevropske države.«

»Morda si bodo mislili, da sva tujca.«

»Umetnost mora biti angažirana in v tem smislu mora biti tudi prilagodljiva.«

»Žabe smo, z jezikom ustvarjamo realnost – in vmes, če si prisluhnemo, se morda rodi tudi smisel.«

»Kako lahko kot družba razmišljamo o varnosti, ne da bi se samo slepo zatekli v mehanizme nadzora.«

»Režiserka upa, da bo igra spodbudila razmišljanje o načinih, ki lahko spremenijo sistem.«

»Celotna ideja je bila, da imamo v naši sredini različne ljudi, ki govorijo o nas z neke druge perspektive, na način, kot nas vidijo, in da na naši sceni izrazijo svoj umetniški jezik, ki nam manjka ali nas lahko na neki način preseneti.«